Razstava sodobne slovenske likovne umetnosti v Evropskem parlamentu
©European Union
V Evropskem parlamentu v Bruslju so včeraj, 12. julija, odprli razstavo sodobne slovenske likovne umetnosti Živimo v vznemirljivih časih.
Kurator razstave, slovenski kustos Marko Košan, je pripravil izbor del trinajstih slovenskih umetnikov in umetnic, ki sredi sodobne poplave vizualnih podob množičnih medijev iščejo nove poti slikarskega, kiparskega in fotografskega izraza, usmerjenega k novim utopijam (negotove) prihodnosti. Razstavo sta odprla slovenski minister za kulturo dr. Vasko Simoniti in predsednik umetniškega odbora pri Evropskem parlamentu prof. Karol Karski.
Predstavljena dela slikark in slikarjev – to so Suzana Brborović, Nina Čelhar, Tina Dobrajc, Mito Gegič, Aleksij Kobal, Ana Sluga, Miha Štrukelj, Sašo Vrabič, Uroš Weinberger in Joni Zakonjšek – »nazorno kažejo pot, s katero danes slikarstvo išče svojo sodobno obliko v navzkrižju med vizualnimi kodi množičnih medijev in subjektivnostjo slikarskega izraza«, v katalogu razstave zapiše kustos Marko Košan. Sugestivne podobe slikarskih del odpirajo vprašanja o smrti oziroma preživetju slikarstva, odnosu med originalom in njegovo kopijo ter položaju ustvarjalca v današnjem svetu, ko je »soočen z neusmiljenim diktatom množičnih medijev in njihovimi orodji plehke množične kulture ter dominacijo digitalno generiranih podob v vsakdanjem življenju«.
Podobno velja tudi za predstavljeni deli fotografov Hermana Pivka in Uroš Abrama, saj je fotografija kot prevladujoči medij sodobnih vizualnih umetnosti z digitalizacijo popolnoma razprla prostor zlorabi podobe. Fotografa uvrščamo med mnoge odlične slovenske ustvarjalce, ki sugestivno in prepričljivo rešujejo zagate, v katerih se je s „krizo realnega“ znašla fotografije. Abram na primer, v svojem delu obravnava odnos med fotografsko podobo in hiperprodukcijo vizualnega, in sicer prek pojma požrešnosti, enega sedmih naglavnih smrtnih grehov.
Poleg slikark, slikarjev in fotografov se je na razstavi s svojim delom predstavil tudi kipar Lujo Vodopivec. Njegovi skulpturi sta metafori človeškega hrepenenja, ki je v sodobnem svetu slej ko prej priključeno na simbolično elektronsko infuzijo, ob kateri usihajo želje in hirajo sanje. Vodopivec je v svojem delu včasih tudi preroški: skulpturo Virus je izdelal leta 2010, davno pred zdajšnjo pandemijo covida-19.
Kustos Košan je prepričan, da je »umetnik znova tukaj zato, da razkriva sprevržene in šokantne pojave sodobnega sveta ter se vzpostavlja v vlogi izpostavljenega tipala prebujene kolektivne zavesti človeštva«.
Kot je na odprtju razstave poudaril slovenski minister za kulturo dr. Simoniti, lahko od vseh zvrsti sodobne umetnosti ravno v likovni umetnosti najdemo izjemno raznovrstnost in izjemen soobstoj oblik, ki so za druge umetnosti manj značilne. Morda je, meni minister za kulturo, ravno zato likovna umetnost s svojo izjemno raznolikostjo nekakšen živi demokratični laboratorij, ki nenehno ustvarja pluralnost izrazov in idej.
Razstava je nastala kot plod sodelovanja med Ministrstvom za kulturo Republike Slovenije, Koroške galerije likovnih umetnosti iz Slovenj Gradca in Evropskega parlamenta.
Na ogled bo do 31. decembra. Ker bo dostop do nje zaradi ukrepov za zajezitev širjenja okužbe z novim koronavirusom otežen, je možen ogled tudi na strani Ministrstva za kulturo Republike Slovenije.
