Predstavitve prednostnih nalog pred odbori Evropskega parlamenta
©artjazz/stock.adobe.com
Slovenski ministri so v tem tednu predstavili prednostne naloge slovenskega predsedovanja Svetu EU pred pristojnimi odbori Evropskega parlamenta. Ob tem so poudarili ključne naloge in cilje, za katere si bo Slovenija prizadevala v naslednjih šestih mesecih.
Prvi je svojo predstavitev na Odboru za okolje, javno zdravje in varnost hrane pripravil minister za zdravje Janez Poklukar, ki je ob spopadanju s krizo covida-19 poudaril nujnost okrepljenega okvira EU za zdravstveno varnost in pomembnost sprejetja zakonodajnih aktov. Gre za okrepljeno usklajevanje na ravni EU pri spopadanju s čezmejnimi nevarnostmi za zdravje, ki ga ureja Uredba o resnih čezmejnih nevarnostih za zdravje, ter razširitev pooblastil Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni ter Evropske agencije za zdravila. »Slovenija se bo zavzemala za sprejetje vseh treh predlogov in s tem pripomogla k izgradnji okrepljene, odpornejše evropske zdravstvene unije.«
Minister za javno upravo Boštjan Koritnik je članom Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov predstavil prednostne naloge na področjih umetne inteligence in digitalnih storitev. Poudaril je pomen pospešitve razvoja digitalne družbe v EU, da se z informacijsko-komunikacijskimi tehnologijami izboljša kakovost življenja vseh državljanov Unije. Cilj, da bi Evropa postala okolju prijaznejša, digitalna in odpornejša ter kibernetsko varna, vključuje digitalno preobrazbo zlasti na področjih podatkov, tehnologije in infrastrukture. Umetna inteligenca je po Koritnikovih besedah splošno uporabna tehnologija, ki bo vplivala na gospodarstvo, javni sektor in družbene aktivnosti. Slovenija kot predsedujoča država zato pozdravlja predlog Komisije, ki določa enotna pravila o razvoju in uporabi proizvodov in storitev, ki uporabljajo tehnologijo umetne inteligence, ter jasno določa obveznosti vseh deležnikov.
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jože Podgoršek je na Odboru za kmetijstvo in razvoj podeželja poudaril, da bo Slovenija nadaljevala formalno sprejetje zakonodajnega svežnja skupne kmetijske politike in pripravo strateških načrtov držav članic. »V ospredju bo trajnostno kmetijstvo, ki se bo smiselno vključevalo v sisteme upravljanja naravnih virov in skrb za ohranjanje podeželja.«
Pred Preiskovalnim odborom o zaščiti živali med prevozom je zagotovil, da si bo Slovenija prizadevala, da živalim zagotovimo najboljše mogoče razmere med prevozom. Na Odboru za okolje, javno zdravje in varnost hrane je poudaril, da bo v ospredju zagotavljanje varnosti potrošnikov, zagotavljanje sledljivosti, navajanje porekla in učinkovit inšpekcijski nadzor. Na Odboru za ribištvo je poudaril, da bo ključna naloga predsedovanja ohranjanje trajnostnega ribolova s poudarkom na malem priobalnem ribolovu in ohranjanju ribiške tradicije v obalnih skupnostih.
Na Odboru za okolje, javno zdravje in varnost hrane je sodeloval tudi minister za okolje in prostor Andrej Vizjak, ki meni, da bo na področju podnebnih sprememb v ospredju pregled podnebne in energetske zakonodaje – sveženj Pripravljeni na 55. »Zavedamo se, da nas na mednarodni ravni čakajo zahtevna pogajanja na podnebni konferenci COP26 v Glasgowu. Ob tem bomo visoko na agendi ohranili biotsko raznovrstnost in si prizadevali za določitev novih ciljev do leta 2030 na svetovni ravni. Pri vzpostavljanju krožnega gospodarstva pa si bomo prizadevali za dogovor o splošnem pristopu za zakonodajni akt o baterijah in odpadnih baterijah.«
Na Odboru za kulturo in izobraževanje je minister za kulturo dr. Vasko Simoniti poudaril, da bo Slovenija obravnavala področja ustvarjalnosti, kulturnih pravic in pravice do dediščine. V ospredju bosta dve temi: inovativni potencial kulture s poudarkom na kakovostni gradnji in arhitekturi ter konkurenčnost evropskih avdiovizualnih in medijskih vsebin na svetovnem digitalnem trgu. Prva tema se pomembno povezuje s pobudo novi evropski Bauhaus, katere cilj je z arhitekturnimi rešitvami izboljšati bivalno okolje v mestih in na podeželju. Pri snovanju trajnostnih rešitev in razvojnega preboja EU pa ne smemo spregledati pomena kulturne dediščine in raznolikosti kulturnih izročil držav EU.
Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec je na seji Odbora za promet in turizem dejal, da bo slovensko predsedovanje na področju prometa sledilo dvema ciljema – trajnosti in odpornosti. »Promet je eden glavnih sektorjev za zagotovitev uspeha politike razogljičenja. Zaradi pandemije je bil ta sektor med bolj prizadetimi, zato moramo zagotoviti njegovo okrevanje,« je povedal minister Vrtovec in dodal, da si bo Slovenija kot glavno prednostno nalogo zastavila e-mobilnost in alternativna goriva. Na seji Odbora za industrijo, raziskave in energijo je poudaril, da se bo slovensko predsedovanje osredotočilo na zaključek pogajanj o vseevropskih energetskih povezavah ter začelo poglobljeno razpravo o energetskih dosjejih iz svežnja Pripravljeni na 55.
Ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Simona Kustec je na predstavitvi pred Odborom za kulturo in izobraževanje ter Odborom za industrijo, raziskave in energijo poudarila, da je naš skupni cilj evropska vizija znanja, izobraževanja in raziskav za zeleno in digitalno prihodnost. Izobraževanje in znanost ter mladina in šport so glavni nosilci evropske družbe in evropskega načina življenja. »Ko smo sestavljali zgodbo predsedovanja, smo imeli v mislih evropske vrednote, vedno bolj izraženo potrebo po kompetencah Evropejcev, ki presegajo tradicionalna znanja in spretnosti, ter seveda neizogibni prehod v digitalno in zeleno družbo,« je dodala.
Na predstavitvi pred odboroma za pravice žensk in enakost spolov ter za zaposlovanje in socialne zadeve je minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj poudaril prizadevanja za celostno okrevanje, pomen kakovostnega dela za kakovostno življenje za vse generacije ter potrebo po obravnavanju demografskih izzivov. To bo mogoče doseči z zagotavljanjem varnosti in zdravja pri delu, stalnim usposabljanjem delavcev in uravnoteženjem poklicnega in zasebnega življenja za vse, ne da bi pozabili na ženske, mlade, otroke, invalide in druge ranljive skupine. Na področju ženskih pravic in enakosti spolov je napovedal tudi prizadevanja za pravice otrok in boj proti nasilju nad ženskami na spletu.
Državni sekretar dr. Stanislav Raščan je na seji Odbora za razvoj predstavil osrednji prednostni nalogi na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči, ki sta voda in enakost spolov. Ob tem je omenil izzive, ki jih prinaša pandemija covida-19, zlasti poglabljanje neenakosti, krepitev svetovnega zdravja in zagotavljanje prehranske varnosti.
Minister brez resorja, pristojen za razvoj in kohezijsko politiko EU, Zvonko Černač je na Odboru za regionalni razvoj predstavil prizadevanja Slovenije za prepoznavnost kohezijske politike, ki prispeva k zmanjševanju razvojnih razlik med regijami, pomembno vlogo pa ima tudi pri spopadanju s pandemijo covida-19. Slovenija bo nadaljevala razprave in aktivnosti za odporno Evropo, sposobno učinkovitega odzivanja na krize.
Minister za zunanje zadeve dr. Anže Logar je na zasedanju Odbora za zunanje zadeve predstavil aktivnosti slovenskega predsedovanja na področju širitve in Zahodnega Balkana, krepitve čezatlantskih odnosov in odnosov z indopacifiško regijo. Na Odboru za ustavne zadeve se je osredotočil na načrte Slovenije v zvezi s konferenco o prihodnosti Evrope, vladavino prava, razvojem prihodnjih odnosov med Unijo in Združenim kraljestvom ter aktivnostmi v okviru evropskega akcijskega načrta za demokracijo. Dodal je, da si bo Slovenija še naprej prizadevala za plodno in konstruktivno sodelovanje z Evropskim parlamentom pri izvajanju zunanjepolitičnih aktivnosti Unije.
Slovenske prednostne naloge sta na pristojnih odborih predstavila tudi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek in minister za finance Andrej Šircelj, septembra pa nastop čaka še ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa in ministra za pravosodje Marjana Dikaučiča.
